Otrok šteje: »en, dva, tri …« in hkrati s prstom pokaže na vsak krožnik, gumb ali igračo posebej.
To je tisti trenutek, ko številke dobijo pomen.
Zdaj začne otrok vsako številko povezovati s točno enim predmetom.
To je povezovanje ena proti ena (ang. one-to-one correspondence). To je četrta stopnja v razvoju otrokovega občutka za števila.
Kaj to pomeni?
Otrok se uči, da vsaki stvari pripada točno ena številka.
Ko šteje igrače in pri vsaki reče eno število, razvija sposobnost, da številčne besede poveže s konkretnimi predmeti.
To je temeljna veščina za pravilno štetje. Pomeni, da otrok ne šteje le na pamet, ampak hkrati razume, kaj šteje.
Kaj se tukaj dogaja?
Otrok ne šteje več samo na pamet.
Ne recitira številk, ampak jih usklajuje s tem, kar vidi, prime ali pokaže s prstom.
To je velika sprememba v njegovem razumevanju: številke in predmeti se začnejo povezovati.
Zdaj štetje ima smisel.
Zakaj je to pomembno?
- Otrok se nauči natančno šteti, ker vsako številko poveže z enim predmetom.
- Začne razumeti, da število ni samo izgovorjena beseda, ampak je povezano s stvarjo, ki jo šteje.
- To je temelj za nadaljnje razumevanje količin, računanja in reševanja nalog.
Brez te veščine otrok pogosto šteje prehitro, preskoči predmet ali isti predmet prešteje dvakrat.
Kdaj se to pojavi?
Otroci to veščino običajno razvijejo med 3. in 5. letom starosti. Nekateri prej, drugi pozneje.
Otrok je že vadil:
- takojšnje prepoznavanje količine,
- primerjanje,
- štetje na pamet.
Zdaj je pripravljen narediti še en korak: povezati število s stvarjo.
Kako to spodbujaš?
To lahko uriš vsak dan, pri vsakdanjih opravilih in skozi igro:
- Dajaj predmete enega po enega in skupaj štejta:
»Ena žlica, dve žlici, tri žlice…« - Nariši ali postavi »garaže« in naj v vsako postavi en avto.
Ena garaža pomeni en avto. - Pri pospravljanju igrač lahko rečeš:
»Ena kocka v škatlo, druga kocka v škatlo, tretja kocka v škatlo…« - Igrajta se z žetoni tako, da jih otrok razporedi med plišaste igrače. Vsaka plišasta igrača dobi en žeton.
- Postavi pet predmetov. Otrok naj se vsakega dotakne in pri vsakem reče naslednjo številko: »En, dva, tri …«
- Uporabiš lahko tudi lutko, ki šteje na glas in se z roko dotakne vsakega predmeta posebej. Otrok jo posnema in se tako uči usklajevati govor, pogled in gibanje.
Pomembno
Otrok naj predmete prešteje tako, da se jih dotakne ali nanje pokaže, in vsakemu dodeli eno številko.
Naj ne skače po številkah in naj ne izpusti nobenega predmeta.
Če se zmoti, ni nič hudega. Pri tej stopnji sta ponavljanje in vaja ključna.
Pomagaš mu lahko s spodbudami:
»Kaj pa ta? Si ga že preštel?«
»Poskusiva še enkrat, počasi.«
Kaj otrok osvoji v tej stopnji?
- Vsakemu predmetu dodeli eno število.
- Pri štetju ne izpušča predmetov in jih ne šteje dvakrat.
- Začne razumeti, da štetje ni samo pesmica, ampak način, kako ugotovimo, koliko česa imamo.
Zakaj je to ključna stopnja?
Otrok začne povezovati števila s konkretnimi predmeti.
To je temelj za razumevanje količin, začetno računanje in reševanje vsakdanjih nalog.
Pomembno je, da mu to omogočimo skozi igro, s prsti, z igračami, z vsakodnevnimi izzivi.
In da ga pri tem spodbujamo, ne popravljamo na vsakem koraku.
Več zabavnih nalog in iger najdeš tukaj: AKTIVNOSTI ZA DOMA
Če te zanima, kako otroku približati matematiko na igriv in naraven način, si oglej: KAJ JE ZNAM IN ZMOREM?
Pridruži se skupini staršev: ZNAM IN ZMOREM
Tam si pomagamo, delimo ideje in rastemo skupaj.
Kaj sledi?
Ko otrok obvlada povezovanje ena proti ena, je pripravljen na naslednji korak:
KARDINALNOST (cardinality).
To pomeni, da otrok razume, da zadnja izgovorjena številka pove, koliko jih je skupaj.