Razumevanje števil se pri otrocih ne razvije čez noč.
Poteka postopoma, po naravni poti, ki jo je Graham Fletcher poimenoval “Number Sense Trajectory” – razvojna pot številskih predstav.
Vsaka stopnja gradi na prejšnji in otrokom pomaga, da števil ne znajo le povedati, temveč jih tudi resnično razumejo. Prav to razumevanje je temelj za uspeh v matematiki.
Spodaj je predstavljenih 7 pomembnih razvojnih korakov, ki jih otrok običajno prehodi pri oblikovanju številskih predstav.
Video Progression of Early Number and Counting Grahama Fletcherja na kratko predstavi glavne poudarke posameznih razvojnih stopenj na preprost in razumljiv način.
Otrok že zelo zgodaj prepozna manjše količine predmetov brez štetja.
Na primer: ko vidi tri jabolka na mizi, takoj ve, da jih je tri – ne da bi jih moral prešteti.
To je prvi stik z občutkom za število.
Graham Fletcher opozarja, da je pomembno razlikovati med zaznavnim prepoznavanjem (perceptual subitizing) – ko otrok prepozna količino po znanem vzorcu (npr. kot na igralni kocki) in pojmovnim razumevanjem (conceptual subitizing) – ko otrok prepozna dele in jih v mislih združi (npr. “vidim 2 in 3, torej 5”), kar je začetek razumevanja delov in celote.
Kako spodbujamo? Z različnimi vzorci pik, hitrim prikazovanjem predmetov, kartami s točkami, igrami s prsti …
Otrok začne primerjati dve skupini predmetov: kje je več, kje je manj, kje je enako?
To mu pomaga razumeti odnose med količinami in kasneje tudi številkami.
Primerjanje je osnova za nadaljnje računanje – posebej odštevanje in razumevanje razlik.
Za predšolske otroke govorimo predvsem o vizualni primerjavi, saj še ne znajo šteti.
Zato začnemo z kupčki z večjo razliko in jo postopoma zmanjšujemo, da otrok razvije občutek za količine.
Kako spodbujamo? S primerjanjem predmetov, risb, kart, igrač ali celo porcij hrane: “Kdo ima več?”
V tej fazi je pomembno, da otrok zna naštevati števila v pravilnem vrstnem redu (“ena, dve, tri…”), saj si s tem gradi osnovno številsko zaporedje.
To zaporedje je osnova za razumevanje pomena števil in za nadaljnje učenje računanja.
Čeprav še ne razume popolnoma, kaj posamezno število pomeni, je to ključen korak k številskemu razmišljanju.
Kako spodbujamo? Z vsakodnevnimi dejavnostmi: štetje korakov, igrač, kljukic, gibov, stopnic …
Otrok začne povezovati vsako izgovorjeno število z enim konkretnim predmetom.
Pri štetju igrač vsak predmet dobi svoje število.
S tem razume, da štetje nekaj pomeni in da ni le govorjenje številk.
Fletcher poudari, da ta faza zahteva veliko konkretne manipulacije s predmeti.
Kako spodbujamo? Z dajanjem predmetov v pare (npr. “dva čevlja”), “en krožnik za vsakega medvedka” ipd.
Pri štetju lahko namenoma dodajamo krajše ali daljše pavze med številkami, da preverimo, ali otrok res povezuje števila s predmeti in ne le ponavlja na pamet.
Otrok razume, da zadnje izgovorjeno število pri štetju pomeni skupno količino.
Če prešteje pet kock in reče “pet”, razume, da jih je skupaj pet – ne samo, da je “pet” zadnja beseda.
Šele tu štetje postane smiselno in uporabno.
Če otrok po štetju začne znova šteti, da bi povedal, koliko jih je, je verjetno še vedno v fazi ena proti ena (1-to-1 Correspondence) in še ni razvil občutka za kardinalnost.
Kako spodbujamo? Z vprašanji: “Koliko jih je skupaj?”, “Kaj pomeni to zadnje število?” in s ponavljanjem: “Si preštel? Koliko jih je?”
Otrok začne razumeti, da je število 5 sestavljeno tudi iz 1, 2, 3 in 4.
To pomeni, da zna povezovati števila med sabo in vidi, da večja števila vključujejo manjša.
To mu pomaga razumeti, kako večja števila nastanejo iz manjših.
Lahko preverimo, ali je otrok osvojil to fazo, z nalogo: otrok naj na stran postavi 5 predmetov.
Potem mu rečemo, da smo se zmotili, naj jih da na stran 4.
Če odstrani enega, razume.
Če pa vseh 5 pobere in znova začne šteti do 4, še ne razume, da je 4 del števila 5.
Kako spodbujamo? Z vprašanji: “Kaj pride po 4?”, “Ali je 5 več kot 4?”, “Ali je 3 tudi v številu 5?”, “Kako lahko prideš od 2 do 5?”, “Kaj vse sestavi število 6?”
Otrok dojame, da se količina ne spremeni, če premaknemo predmete.
Pet kock ostane pet, ne glede na to, ali so razporejene v vrsto ali v krog.
Gre za prehod od zgolj vizualnega zaznavanja količine k razumevanju koncepta števila kot nespremenljive količine.
Otrok razume, da je 5 vedno 5 – ne glede na to, kako so predmeti postavljeni ali razporejeni.
Ve tudi, da je 5 lahko sestavljeno iz 2 in 3 ali iz 1 in 4.
Kako spodbujamo? Razporedimo enako število predmetov v različne oblike in vprašamo: “Ali jih je še vedno pet?”
Knjiga Rišem in se učim otroke spodbuja k ustvarjalnosti, opazovanju in natančnosti.
Skozi risanje iz številk, risanje z mrežo, sledenje risbam in barvanje otrok razvija finomotoriko, koordinacijo oko-roka ter vizualno pozornost – vse to so temeljne spretnosti, ki podpirajo lažje učenje v šoli.
Brezplačna gradiva pa omogočajo dodatno učenje z nalogami, ki razvijajo številčne odnose, logiko, orientacijo, razlikovanje, razvrščanje in začetno računanje. So odlična dopolnitev ustvarjalnemu delu knjige in otrokom pomagajo pri zgodnjem razumevanju matematičnih pojmov na igriv način.
Števila niso le znaki.
So odnosi, količine, zgodbe, ki jih otrok razume skozi gibanje, ustvarjanje, pogovor in igro.
Pomagajmo jim graditi to razumevanje korak za korakom.
